KRANJSKA SIVKA � slovenska avtohtona �ebela
Ozemlje sedanje Slovenije je izvirno obmo�je kranjice, imenovane tudi kranjska sivka � Apis mellifera carnica.
Na oprsju ima rjavkasto-sive dla�ice, zadkovi obro�ki so temni s svetlej�imi pegami na prvem in drugem obro�ku.
Za kranjsko �ebelo je zna�ilna skromna poraba zimske zaloge hrane.
Prezimuje v manj�i skupnosti.
Spomladi je razvoj buren in je dru�ina hitro toliko razvita, da je sposobna za izkori��anje pa�e.
Na zmanj�anje pa�e v naravi se prilagodi z zmanj�anjem obsega zaleganja.
Za na�o �ebelo je tudi zna�ilna ve�ja sposobnost orientacije, ki jo je domnevno pridobila zaradi �ebelarjenja v manj�ih panjih, zlo�enih v skladovnici.
Je dobra graditeljica satja in ni znana po intenzivnem propoliziranju, kot nekatere druge rase �ebel.
Etnolo�ke zna�ilnosti kranjske sivke:
- zelo mirna, redko pika v primerjavi z nemirnimi oz. agresivnimi �ebelami,
- mirno sedi na satju,
- odlikuje se po donosu,
- se ne zaleta v tuje panje,
- prezimuje v razmeroma majhnih dru�inah in porabi zmerne zaloge hrane,
- izrazito intenziven spomladanski razvoj, dobro zalega nagnjena k rojenju.
********
Kranjska �ebela
Za poznavalce tudi Apis Mellifera Carnica (Pollmann 1879). V�asih je poleg razprav o na�i �ebeli objavljena slika italijanske �ebele - Apis Mellifera Ligustica, ki ima enega ali ve� obro�kov na zadku rumene barve. Kranjski �ebeli pogosto pravimo "sivka", ker je po celem trupu pora��ena s sivimi dla�icami.
Prve �ebele so se na Zemlji pojavile pred 40 mil. let. To so bile razne �ebele samotarke, ki so �e takrat opravljale nalogo opra�evanja prvih cveto�ih rastlin. Tak�no socialno �ivljenje kot ga imajo danes, pa so za�ele �iveti pred 30 mil. let. Njihov na�in �ivljenja, navade in potrebe se prakti�no niso spremenili.
V normalno razviti �ebelji dru�ini (Apis Mellifera Carnica) �ivi ena matica, pribli�no do 1000 trotov in najve� do 75 000 �ebel delavk. Pozimi trotov ni, �tevilo delavk pa se zmanj�a na 10 000.� Matica �ivi do 5 let. Troti pomladi �ivijo 21-32 dni, poleti ob bolj�i hrani pa do 90 dni. �ebele delavke pomladi in poleti �ivijo 20-40 dni, odvisno od intenzivnosti nabiranja medi�ine. Zimske �ebele pa pre�ivijo do 140 dni in pomladi vzgojijo nov zarod.
Naloga matice je polaganje jaj�ec - do 200 000 na leto. Izlo�a tudi feromon, ki dru�ini dolo�a na�in �ivljenja. Na svatbenem letu se matica pari z ve� troti in od njih sprejme do 90 milijonov spermijev. Ko se preme�ajo, jih pribli�no 7 milijonov shrani v semenski banki, kar ji zadostuje za vse �ivljenje.
Trot - �ebelji samec, ima nalogo, da oplodi mlado matico. Pri tem dejanju tudi umre. Po potrebi lahko tudi skrbi za pravo temperaturo v panju. Ima tudi socialni pomen, saj �ebelja dru�ina brez trotov ne �ivi normalno; pogre�a trote. �uti potrebo, da jih �imprej vzgoji, to pa ru�i njen ustaljen ritem �ivljenja.
�ebelam delavkam pa ostane vse delo, ki se pri�ne takoj po rojstvu in traja vse do smrti. Delo �ebel se razlikuje glede na starost in je to�no dolo�eno. �ebelja dru�ina za svoje potrebe nabere in porabi na leto do 100 kg medu in do 30 kg cvetnega prahu. �ebelar jim sme vzeti le vi�ek pridelka! Kak�en je ta vi�ek pridelka pa je odvisno, kako bogate so pa�e v naravi.
Nazadnje urejal/a �elar 28 Feb 2015 09:22; skupaj popravljeno 2 krat
